Virtualna tiskovna konferenca “Možganska kap pri mlajših ljudeh”
9. maj 2024 ob 11h - Naša člana, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, organizirata virtualno novinarsko konferenco ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi “Možganska kap pri mlajših ljudeh”.
Ta bo v četrtek 9. maja 2024 ob 11. uri potekala na povezavi: https://us06web.zoom.us/j/83113030872?pwd=Xrp4NofzonxmTId2HuwaT6eanS414H.1.
Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi torek v mesecu maju, letos je to 14. maj. Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. V Sloveniji prizadene približno 4400 ljudi letno. Med nami živi več kot 40 000 oseb s trajnimi posledicami možganske kapi.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (ZCVB) bosta tudi letos združila sporočila na novinarski konferenci. Društvo za zdravje srca in ožilja veliko dejavnosti posveča preventivi bolezni srca in ožilja ter informiranju o prepoznavanju in hitrem ukrepanju ob prvih znakih možganske kapi (GROM). ZCVB že 34 let združuje osebe po možganski kapi, njihove svojce in strokovnjake.
Z opolnomočenjem bolnikov in svojcev, strokovno vodenimi programi, druženjem ter nudenjem pomoči in podpore si prizadevajo izboljšati kakovost življenja v kroničnem obdobju bolezni. Med vrstami kapi je najpogostejša ishemična možganska kap (85%). Pojavnost močno naraste po 75 letu starosti, vendar ne prizadene le starejših ljudi. Kar 30 % ljudi možgansko kap doživi v aktivnem delovnem obdobju, 10 do 15 % med 18 do 50 letom. Incidenca pri mlajših odraslih narašča. Nižja povprečna starost ob nastanku možganski kapi je zabeležena pri moških in pri hemoragični možganski kapi. Smrtnost pri ishemični možganski kapi je okoli 14%, pri hemoragični pa višja, med 30 in 40%.
Pri mlajših bolnikih so zelo razširjeni dejavniki tveganja za možgansko kap, kot je na primer kajenje, zloraba drog, pitje alkoholnih pijač, sedeč način življenja, dislipidemija, hipertenzija, debelost, sladkorna bolezen tip 2 in druge. Poleg teh klasičnih dejavnikov tveganja bomo predstavili še druge bolezni in stanja, ki vplivajo na nastanek možganske kapi pri mlajših. Veliko možganskih kapi bi lahko preprečili z zdravim načinom življenja in zdravljenjem obstoječih dejavnikov tveganja.
Zelo pomembni so zgodnji in intenzivni rehabilitacijski progami. Izbira oblike rehabilitacije je odvisna od teže nevrološke okvare, od funkcijskega stanja ter motiviranosti za sodelovanje v programih rehabilitacije. Pomembno je postavljanje realnih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, ki so pri mlajših usmerjeni tudi v ponovno zaposlitev, socialne stike, mobilnost in družinsko življenje.
Kakšno je soočanje z boleznijo, sprejemanje in spremljanje psiholoških posledic bolezni nam bo predstavila klinična psihologinja. Svojo življenjsko izkušnjo bo predstavil mladi bolnik po možganski kapi.
Govorili bodo:
Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo, UKC Ljubljana
doc. dr. Nataša Bizovičar, dr. med., spec. fiz. in reh. med., vodja oddelka za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, URI-Soča
dr. Barbara Starovasnik Žagavec, univ.dipl.psih., spec.klin. psih., VKT terapevtka, URI-Soča
Miha Jazbec, oseba po možganski kapi- podpredsednik kluba CVB Celje
Veselimo se srečanja z vami. Srčno vabljeni!
