Poročilo Varuha človekovih pravic
Prejeli smo poročilo Varuha človekovih pravic, povezava. Osredotočamo se na del, ki obravnava zdravstvo in povzemamo glavne ugotovitve pomembne za paciente in organizacije pacientov.
Slovenski zdravstveni sistem je v letu 2024 stal pred velikimi izzivi, a hkrati tudi pred pomembnimi priložnostmi za napredek. Letno poročilo Varuha človekovih pravic poudarja tri temeljna področja, na katerih moramo kot družba narediti odločnejše korake: učinkovitejše upravljanje sistema, dosledno zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter odločno zmanjšanje predolgih čakalnih dob, ki ostajajo eden največjih bremen pacientov. Ti trije poudarki predstavljajo ključne smeri, na katerih mora temeljiti prihodnji razvoj bolj pravičnega, dostopnega in vzdržnega zdravstvenega sistema v Sloveniji.
Letno poročilo jasno pokaže, da je področje zdravstva eno najbolj problematičnih v Sloveniji. Varuh je v letu 2024 prejel kar 425 pobud, od tega 320 s področja zdravstvenega varstva, kar predstavlja skoraj tri četrtine vseh obravnavanih zadev. Skoraj tretjina obravnav je bila utemeljenih, kar pomeni, da so pacienti dejansko doživljali kršitve svojih pravic. To potrjuje, da gre za globoke, sistemske težave, ki jih posamezni ukrepi v praksi še niso uspeli odpraviti.
Med najpogostejšimi težavami so nedostopnost osebnih zdravnikov, preobremenjenost družinske medicine in velike razlike med regijami. Ukrepi za privabljanje mladih zdravnikov ostajajo nezadostni, številni pacienti pa se še naprej soočajo z nejasnimi postopki, dolgimi čakalnimi vrstami in pomanjkanjem pravočasnih informacij. Ranljive skupine – med njimi starejši, invalidi in socialno šibkejši – so zaradi teh težav pogosto v najtežjem položaju.
Leto 2024 je zaznamovala tudi dolgotrajna stavka zdravnikov, ki je pomembno vplivala na dostopnost storitev. Pacienti so poročali o zamikih pri nujnih pregledih in administrativnih postopkih, kar je povzročilo dodatno stisko, zlasti pri invalidnih osebah. Na podlagi opozoril Varuha je bila aprila 2024 sprejeta zakonska ureditev, ki določa širši obseg obveznih storitev med stavko in s tem zagotavlja boljšo zaščito pacientov.
Varuh posebno izpostavlja predolge čakalne dobe na ključnih področjih, kot so psihiatrija, zobozdravstvo, ortodontija in pediatrija. Posebej težko je stanje v otroški in mladostniški psihiatriji, kjer pomanjkanje strokovnjakov predstavlja resno tveganje za duševno zdravje mladih. Na področju zobozdravstva Varuh opozarja na neenako dostopnost ter odsotnost rešitev za osebe, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo v ambulanto. Čeprav ministrstvo napoveduje pilotske projekte, ti še ne prinašajo širšega sistemskega učinka.
Poročilo izpostavlja tudi številne pobude zaradi domnevnih nepravilnosti in neustreznega ravnanja v psihiatričnih ustanovah, zlasti v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Varuh je na tem področju podal več kot 50 priporočil, ki poudarjajo nujnost boljšega nadzora, izboljšanja varnostnih standardov in boljše komunikacije s pacienti in njihovimi svojci.
Med specifičnimi težavami Varuh navaja še neenotno obveščanje patronažnih služb ob odpustu porodnic ter neenake prakse glede ravnanja s posteljico, kar je sedaj deloma že usklajeno. Nadalje poročilo opozarja na dolgoletno neurejeno področje doplačil pri operaciji sive mrene, kjer so bile v letu 2024 končno predstavljene rešitve, ki bi pacientom lahko omogočile bolj enakopraven dostop do nadstandardnih medicinskih pripomočkov.
Pri odločanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se težave nadaljujejo – postopki so pogosto predolgi, odločbe slabo obrazložene in komunikacija zavarovancem neustrezna. To bolnike dodatno obremenjuje, zlasti v obdobjih, ko so zdravstveno ali socialno ranljivi.
Letno poročilo Varuha tako ponovno jasno razkriva, da mora slovenski zdravstveni sistem narediti odločne korake naprej. Za Zvezo organizacij pacientov Slovenije je dokument pomembno orodje, saj potrjuje izkušnje številnih pacientov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno. ZOPS bo nadaljeval prizadevanja za to, da glas pacientov ostane slišan ter da se izpostavljene težave prevedejo v konkretne rešitve, ki bodo vodile k bolj dostopnemu, kakovostnemu in človeku prijaznemu zdravstvenemu sistemu.
