Soočenje političnih strank s pacienti - Volitve 2026

Feb 24

Zdravstvo ostaja ena ključnih tem slovenske družbe, a prepogosto se o pacientih odloča brez njihovega glasu. Zato Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) v predvolilnem obdobju 2026 organizira dogodek:

»Soočenje političnih strank s pacienti – Volitve 2026«,

25. februarja 2026 ob 12.00
v prostorih ZOPS na Trubarjevi cesti 65 v Ljubljani.
vabljeni člani ZOPS in predstavniki medijev, z obvezno najavo na pisarna@zveza-pacientov.si, vabilo velja do zapolnitve dvorane
dogodek bo v živo predvajan širši javnosti preko platforme YouTube.

ZOPS je k sodelovanju povabil politične stranke ter jih pozval, naj predstavijo svoje poglede na prihodnost slovenskega zdravstva in položaj pacientov v sistemu.

Dogodek bo moderirala ga. Slavka Brajovič Hajdenkumer.

Pričakujemo naslednje sogovornike:

Stranka		Predstavnik
SDS		Alenka Forte, dr. med.
Gibanje Svoboda		Tereza Novak
SD		Mojca Šetinc Pašek
NSi		Matjaž Trontelj
Levica in Vesna		Alan Medveš
Demokrati Anžeta Logarja		dr. Tadej Ostrc
Resni.ca		Sabina Senčar, dr. med.
Mi.Socialisti		Edi A. Klobučar
Piratska stranka		Gorazd Knific

Sedem ključnih vprašanj za politične stranke

Ob vabilu smo strankam poslali spodnjih 7 vprašanj s podvprašanji. Vse prejete odgovore bomo objavili dan pred soočenjem. V kolikor stranka ne bo poslala, bo to objavljeno. Odgovore bomo skrajšali, v kolikor bodo ti predolgi. Stranke smo prosili tudi, da nam pošljejo zdravstveni del svojih programov, tudi te bomo objavili, oziroma pustili prazno, če programa ne bo.

Po soočenju bo žirija pacientov - članov ZOPS - ocenila odgovore, ocene bomo objavili po soočenju. ZOPS si pridržuje pravico, da na soočenju omeji dolžino odgovorov.

1. Vloga pacientov in ZOPS pri upravljanju zdravstvenega sistema

Ali podpirate zakonsko vključitev predstavnikov pacientov in zavarovancev (prek ZOPS) v svete javnih zdravstvenih zavodov in v organe upravljanja ZZZS?

Če da: v kakšnem obsegu in s kakšnimi pristojnostmi?

Če ne: navedite razloge.

Gibanje Svoboda
DA, podpirajo vključitev predstavnikov zavarovancev v svete javnih zdravstvenih zavodov in v organe upravljanja ZZZS. Navajajo, da so to v tem mandatu že realizirali in da bodo s podobnimi ukrepi nadaljevali tudi v prihodnje.
Poudarjajo, da so predstavniki uporabnikov že vključeni v svete javnih zavodov. Napovedujejo posodobitev upravljanja ZZZS v smeri večje strokovnosti in operativnosti, odpravo konfliktov interesov ter prizadevanje za sprejem novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Levica / Vesna
Navajajo, da so predstavniki pacientov in zavarovancev že zastopani v svetih javnih zavodov in v organih upravljanja ZZZS.
Demokrati Anžeta Logarja
DA, podpirajo zakonsko vključitev predstavnikov pacientov (tudi preko ZOPS).
Predlagajo najmanj enega predstavnika pacientov v svetih javnih zavodov (za področja kakovosti, dostopnosti, obravnave pacientov in transparentnosti).
V organih upravljanja ZZZS predlagajo predstavnika pacientov s pravico do sodelovanja pri oblikovanju paketov pravic, določanju čakalnih dob in nadzoru nad porabo sredstev.
Podpirajo tudi vključitev predstavnikov pacientov v regijske zdravstvene svete ter obvezno sodelovanje pri pripravi letnih poročil o kakovosti in izidih zdravljenja.
Načelo: »Nič o pacientih brez pacientov.«
Mi, socialisti!
Menijo, da zavarovanci že imajo predstavnike v svetih zavodov.
Glede upravljanja ZZZS poudarjajo, da je skupščina ZZZS samoupravni organ, kjer so zastopani upokojenci, sindikati in delodajalci. Po njihovem mnenju so pacienti že zastopani prek teh struktur, zato ne vidijo potrebe po spremembah obstoječega sistema.
Pirati
Pirati podpiramo vključevanja ZOPS. Menimo, da je za kvaliteten zdravstveni sistem potrebna aktivna participacija uporabnikov pri njegovem uporabljanju. Pri tem vidimo dodano vrednost ZOPS kot partnerja državi. ki lahko bistveno pripomore v vlogah: - vključevanje v delovnih telesih, ki so zadolžena za pripravo zakonodaje ter nacionalnih strategij, - vključevanje v nadzornih organih zavodov, - v obliki stalnega posvetovalnega telesa, ki predstavlja most med izvajalci in uporabniki, menimo, da je izrazitega pomena, da lahko uporabniki izpostavijo svoje potrebe.
NSI
Naklonjeni smo vključitvi predstavnikov pacientov in zavarovancev poleg spremembe, da se javni zdravstveni zavodi upravljajo po načelih korporativnega vodenja - z jasnimi cilji, odgovornostjo in merljivimi rezultati. Direktorji bodo imeli več orodij, a tudi več odgovornosti.

2. Dostopnost do zdravstvenih storitev in osebni zdravnik

Kako boste konkretno in do kdaj zagotovili, da bodo imeli vsi pacienti svojega osebnega zdravnika?

Ali podpirate:

– zvišanje glavarinskega količnika,

– dodatne stimulacije zdravstvenim timom,

– prenos dela specialistične obravnave na primarno raven?

Gibanje Svoboda
Podpirajo cilj, da se vsem pacientom v 24 mesecih zagotovi dostop do osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa z enotnimi standardi po državi.
Predlagani ukrepi:
– sistemska razbremenitev administrativnih nalog v družinski medicini, pediatriji in ginekologiji (manj poročanja, odprava podvajanja evidenc, poenostavitve postopkov),
– finančne in karierne stimulacije za celotne zdravstvene time,
– prenos dela specialistične obravnave na primarno raven po principu »one-stop-shop«, kjer je to strokovno utemeljeno in varno, ter uvedba sistemskega e-posveta,
– okrepitev referenčnih ambulant in uvedba jasnih standardov obremenitev,
– poenotenje in poenostavitev pravil ZZZS med regijami.
Levica / Vesna
Podpirajo sistemsko razbremenitev administrativnih nalog ter izboljšanje pogojev dela na primarni ravni. Zavzemajo se za okrepitev javnega zdravstvenega sistema, boljše kadrovske pogoje in enakomernejšo dostopnost storitev po državi. Poudarjajo pomen javnega financiranja in preprečevanja privatizacije primarnega zdravstva.
Demokrati Anžeta Logarja
Podpirajo zagotovitev dostopa do osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa v razumnem roku ter poenotenje standardov po državi.
Zavzemajo se za:
– razbremenitev administracije,
– jasne standarde in normative obremenitev,
– večjo organizacijsko učinkovitost sistema,
– okrepitev primarne ravni zdravstvene oskrbe kot temelja dostopnosti.
Mi, socialisti!
Podpirajo zvišanje glavarinskega količnika in dodatne stimulacije zdravstvenim timom, vendar pod pogojem, da se določijo jasni standardi in normativi za zdravstveno obravnavo.
Prenosa dela specialistične obravnave na primarno raven ne podpirajo, saj menijo, da specialistične storitve zahtevajo specifična strokovna znanja, ki jih ni mogoče nadomestiti s splošno družinsko medicino.
Pirati
Do konca mandata, bomo zagotovili, da bo vsak pacient imel dostop do zdravstvenih storitev in osebnega zdravnika. To bomo storili z zvišanjem glavarinskega količnika po posvetu s stroko. Nemoteno delo zdravstvene ekipe kljub povišanem količniku bom zagotovilo z vpeljavo telemedicine, zagotavljanjem sredstev za zaposlitev administrativnega osebja, ki bo prevzel nekatera opravila zdravstvenih delavcev. Uvedli bomo avtomatiziran sistem potrjevanja krajših bolniških listov.
Podpiramo zvišanje plač zdravstvenih delavcev ter stimulativno nagrajevanje ekip.
NSi
Podpiramo spodbude za preseganje količnika in dodatne stimulacije zdravstvenim timom.
»Prenos dela specialistične obravnave na primarno raven?« - ne vemo, kaj si pod tem prenosom predstavljate, ampak primar je že dovolj obremenjen in je tudi ključen za vstop v nadaljnjo obravnavo v zdravstvenem sistemu, zato je treba dodatne obremenitve zelo dobro pretehtati.
V javno mrežo bomo vključili vse razpoložljive zdravstvene zmogljivosti – tako državne kot zasebne izvajalce, ki imajo dovoljenje za delo. Bolnik bo lahko sam izbral izvajalca, storitev pa bo plačana iz zdravstvenega zavarovanja.
Podpiramo spodbude za obravnavo večjega števila bolnikov, dodatne stimulacije zdravstvenim timom, skrajšanje potrebnega časa za administracijo z digitalizacijo in enotnim informacijskim sistemom ter prenosom določenih kompetenc z zdravnikov na medicinske sestre – na ta način se sprosti čas za obravnavo več bolnikov.

3. Čakalne dobe in upravljanje čakalnih seznamov

Ali podpirate:

– nacionalno upravljanje čakalnih seznamov,

– uvedbo normativov učinkovitosti po posameznih vrstah storitev,

– pravico pacienta do izbire drugega izvajalca ob prekoračitvi dopustne čakalne dobe?

Gibanje Svoboda
Podpirajo nacionalno upravljanje čakalnih seznamov ter nadaljnjo digitalizacijo sistema za boljše spremljanje in prerazporejanje pacientov. Zavzemajo se za učinkovitejše upravljanje kapacitet in skrajševanje nedopustnih čakalnih dob.
Levica / Vesna
Podpirajo sistemsko urejanje čakalnih seznamov ter večjo transparentnost. Zavzemajo se za krepitev javnega zdravstvenega sistema kot ključnega pogoja za skrajševanje čakalnih dob.
Poudarjajo, da morajo biti ukrepi usmerjeni v povečanje javnih kapacitet in preprečevanje preusmerjanja javnih sredstev v zasebni sektor.
Demokrati Anžeta Logarja
Podpirajo vse tri ključne ukrepe:
– nacionalno upravljanje čakalnih seznamov prek enotne digitalne platforme,
– normative učinkovitosti po posameznih vrstah storitev,
– pravico pacienta do izbire drugega izvajalca ob preseženi dopustni čakalni dobi, z aktivno pomočjo sistema pri iskanju prve razpoložljive storitve.
Predlagajo tudi aktivno upravljanje kapacitet v realnem času ter transparentno objavljanje podatkov o čakalnih dobah. Cilj je upravljanje dostopa v korist pacienta.
Mi, socialisti!
Podpirajo nacionalno upravljanje čakalnih seznamov in uvedbo normativov učinkovitosti.
Pravico do izbire drugega izvajalca podpirajo le, če gre za drug javni zavod. Opozarjajo, da bi širša možnost lahko vodila v dodatno preusmerjanje pacientov k zasebnikom in s tem oslabila javni sistem.
Pirati
Podpiramo pravico do zdravstvene obravnave v doglednem času. V primeru, da pacient ne more dostopati do zdravstvene storitve v doglednem času, mu mora ZZZS zagotoviti, da se lahko prenaroči k drugemu izvajalcu, če to ni možno pa mora kriti zdravljenje v zasebni ustanovi izven mreže javnega zdravstva ali v tujini. Prvotnemu izvajalcu pa se za to naložijo penali.
Prav tako zagovarjamo enoten centraliziran državni seznam za naročanje, ki je dostopen preko spletne aplikacije ali telefonskega klica, podobno kot je to urejeno v Avstriji. Podatki v centralnem sistemu morajo biti ažurni in resnični. Nadzor nad njimi naj opravlja inšpektorat.
Poudarjajo pomen transparentnosti podatkov ter ukrepov, ki omogočajo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev v okviru javnega sistema.
NSi
Podpirajo tako nacionalno upravljanje čakalnih seznamov, uvedbo normativov učinkovitosti po posameznih vrstah storitev, kot pravico pacienta do izbire drugega izvajalca ob prekoračitvi dopustne čakalne dobe.

4. Financiranje zdravstva

Ali podpirate povečanje deleža BDP za zdravstvo in uvedbo proporcionalnega obveznega zdravstvenega prispevka glede na dohodek zavarovanca?

Če da: navedite osnovna izhodišča.

Če ne: navedite alternativne vire financiranja.

Gibanje Svoboda
Podpirajo povečanje deleža BDP za zdravstvo in navajajo, da so to zavezo iz volilnega programa že začeli uresničevati. Poudarjajo, da je delež BDP za zdravstvo danes višji kot leta 2019.
Podpirajo uvedbo pravičnejšega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zavarovanje so preoblikovali v obvezni zdravstveni prispevek ter s tem preprečili napovedano podražitev premij. Navajajo, da so državljani s tem ukrepom letno privarčevali najmanj 240 EUR.
Zavzemajo se za nadaljnjo diverzifikacijo virov financiranja in pripravo bolj solidarne rešitve v soglasju s socialnimi partnerji.
Levica / Vesna
Podpirajo povečanje deleža BDP za zdravstvo ter uvedbo proporcionalnega obveznega zdravstvenega prispevka.
Izhodišče mora biti, da oseba s povprečno plačo plača enako kot zdaj, osebe z nižjo plačo manj, tiste z višjo plačo pa več.
Zavzemajo se za povečanje deleža BDP do ravni, ki omogoča pokritje vseh zdravstvenih potreb prebivalstva.
Demokrati Anžeta Logarja
Podpirajo povečanje deleža BDP za zdravstvo, vendar poudarjajo, da je ključen problem neučinkovita in razpršena poraba sredstev.
Dodatna sredstva podpirajo predvsem za ciljana infrastrukturna vlaganja (operacijske dvorane, diagnostična oprema, prostorski pogoji) ter izobraževanje in razvoj.
Povečanje financiranja mora biti povezano z:
– boljšo organizacijo in upravljanjem sistema,
– merljivimi cilji glede dostopnosti in kakovosti,
– transparentnim nadzorom nad porabo sredstev.
Proporcionalni prispevek glede na dohodek je sprejemljiv le ob razbremenitvi dela, večji pravičnosti sistema in jasnih merljivih izboljšavah za paciente.
Poudarek: več dostopnosti, več kakovosti in več vrednosti za pacienta.
Mi, socialisti!
Podpirajo nadomestitev obveznega zdravstvenega prispevka z dejansko progresivno obdavčitvijo plač in drugih prihodkov.
Zavzemajo se, da bi odmerni odstotek rasel z višino dohodka – osebe s povprečno plačo bi plačale enako kot zdaj, osebe z nižjo manj, osebe z višjimi dohodki pa več.
Pirati
Podpiramo dvig deleža BDP, ki je namenjen financiranju zdravstva, pod pogoji, ki služijo kot varovalke: - Postavitev jasno izmerljivih ciljev glede učinkovitosti, to je predvsem skrajšanje čakalnih dobe ter pozitivna izkušnja pacientov - Poostren nadzor, v to spada tudi vključitev pacientov v nadzor nad porabo sredstev ter uvedba osebne odgovornosti za nadzornike - Transparente ter enoten javno pregleden sistem naročanja. ZZZS mora pri tem sprejeti politiko bolj agresivnega pogajanja za cene
Prerazporedili bom sredstva iz drugih virov dohodkov ter uvedli progresiven prispevek za dopolnilno zavarovanje.
NSi
Podpiramo pristop, da zavarovanci plačujejo samo en prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ni višji od sedanje vsote, in da lahko posameznik izbira med več zavarovalnicami za obvezno zdravstveno zavarovanje.

5. Sistemsko financiranje organizacij pacientov

Ali podpirate sprejem posebnega zakona, ki bi uredil status organizacij pacientov v javnem interesu ter zagotovil stabilno in transparentno javno financiranje njihovega delovanja?

Gibanje Svoboda
Društva bolnikov in druge nevladne organizacije prepoznavajo kot pomembne partnerje v zdravstvenem in socialnem sistemu. Poudarjajo njihovo vlogo pri zagovarjanju pravic bolnikov, podpori, ozaveščanju, preventivi ter krepitvi zdravstvene pismenosti.
Menijo, da organizacije pomembno prispevajo k vključevanju bolnikov v družbo in soustvarjanju zdravstvenih politik.
Podpirajo stabilno financiranje nevladnih organizacij v javnem interesu, kar po njihovih navedbah že izvajajo. Navajajo, da obstoječa zakonodaja že omogoča financiranje organizacij pacientov.
Levica / Vesna
Predlog načeloma podpirajo, vendar menijo, da bi se lahko dokončno opredelili šele ob konkretnem predlogu zakona in jasni opredelitvi nalog, ki bi jih organizacije pacientov opravljale v javnem interesu.
Demokrati Anžeta Logarja
Podpirajo sistemsko ureditev statusa in financiranja organizacij pacientov, pri čemer poseben zakon ni nujno edina ali prva pot.
Zavzemajo se za:
– jasno opredeljen javni interes delovanja,
– stabilno, pregledno in politično neodvisno financiranje, vezano na jasne naloge in rezultate,
– merila reprezentativnosti, odgovornosti in poročanja,
– strukturirano sodelovanje organizacij pacientov pri oblikovanju zdravstvenih politik.
Cilj je trajna in predvidljiva okrepitev vloge pacientov v sistemu.
Mi, socialisti!
Glede sprejema posebnega zakona nimajo posebnega stališča, saj menijo, da se potreba zaenkrat ni jasno pokazala.
Poudarjajo, da je legitimnost organizacij povezana z množičnim članstvom. Zavzemajo se, da bi morale organizacije primarno temeljiti na lastnem financiranju in odgovarjati svojemu članstvu.
Kot glavnega branitelja pravic pacientov in zavarovancev vidijo ZZZS ter želijo okrepiti njegovo vlogo v sistemu.
Pirati
Da.
NSi
V naši državi imamo že zdaj preobilico zakonov, sploh po tem mandatu, ko je bilo sprejetih cel kup interventnih zakonov in zakonov, ki popravljajo drug drugega v kratkem času, zaradi česar je področje zdravstva pravno zelo nepregledno urejeno. Zato menimo, da ne potrebujemo dodatnega novega zakona s tako vsebino, lahko pa se takšna stvar zapiše v nekaj členih v enega od obstoječih zakonov, npr. Zakon o pacientovih pravicah ali Zakon o zdravstveni dejavnosti.

6. Kakovost in varnost zdravstvene obravnave

Ali se zavezujete k uvedbi obveznega in javno dostopnega poročanja o kakovosti in izidih zdravstvene obravnave na ravni posameznih izvajalcev?

Če da: navedite kazalnike in odgovorne institucije.

Če ne: navedite razloge.

Gibanje Svoboda
Podpirajo javno dostopno poročanje o kakovosti in izidih zdravstvene obravnave na ravni posameznih izvajalcev.
Navajajo, da so v tem mandatu sprejeli Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki uvaja sistematično spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti.
Zakon predvideva:
– izboljšano obravnavo varnostnih incidentov,
– boljše sledenje in analizo napak ter uvedbo korektivnih ukrepov,
– vzpostavitev javnih evidenc kazalnikov izidov prek Javne agencije za kakovost v zdravstvu,
– dolgoročno transparentnost in primerljivost podatkov med izvajalci.
Levica / Vesna
Podpirajo obvezno poročanje o kakovosti.
Menijo, da mora poročanje izvajati Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu (JAKZ).
Izbira kazalnikov mora biti strokovna odločitev in ne politična.
Demokrati Anžeta Logarja
Zavezujajo se k obveznemu, javno dostopnemu in primerljivemu poročanju o kakovosti in izidih zdravstvene obravnave.
Predlagani kazalniki:
– klinični izidi (zapleti, ponovne hospitalizacije, funkcionalni izidi, bolnišnične okužbe),
– varnost pacientov (neželeni dogodki, incidenti),
– čakalni časi in dostopnost,
– izkušnja pacienta (PROMs, PREMs).
Zavzemajo se za nekrivdno kulturo poročanja ter digitalizacijo sistema.
Odgovorne institucije:
– Ministrstvo za zdravje (zakonodajni okvir),
– NIJZ (metodologija in primerljivost podatkov),
– izvajalci zdravstvene dejavnosti (poročanje in notranji sistemi kakovosti),
– neodvisna Agencija za kakovost v zdravstvu (zunanji nadzor, analiza in spremljanje kazalnikov).
Mi, socialisti!
Podpirajo obvezno poročanje.
Odgovorna institucija naj bo Javna agencija za kakovost v zdravstvu, kot to določa zakon.
Določitev kazalnikov mora biti strokovna naloga agencije, ne politična odločitev.
Pirati
Da, za to bi ustanovili neodvisno strokovni organ, ki skrbi za zajem, pripravo in objavo podatkov. Uvedli bi ključne kazalnike, kot so klinični izidi zdravljenja, izkušnje pacientov med zdravljenjem ter izidi zdravljenja, ki jih poročajo pacienti. Da bomo zagotovili večjo primerljivost podatkov, jih moramo normirati glede na tveganje, ki ga poseg oz. storitev predstavlja za posameznega pacienta. Tako, da ne kaznujemo izvajalcev, ki se ukvarjajo z zahtevnejšimi pacienti. Podatki naj bodo jasni, pregledni ter dostopni na spletu.
Strokovni organ mora redno spremljati podatke ter na podlagi opaženih sistemskih kršitev tudi sprožiti inšpekcijski nadzor.
NSi
Da.

7. Prioritetni sistemski ukrepi v prihodnjem mandatu

Navedite največ tri konkretne sistemske ukrepe na področju zdravstva, ki jih boste v primeru vladne odgovornosti izvedli v prvih 24 mesecih mandata.

Za vsak ukrep navedite:

– ali zahteva spremembo zakonodaje (DA/NE),

– ali zahteva dodatna javna sredstva (DA/NE),

– kateri organ bo odgovoren za izvedbo.

Gibanje Svoboda
Javni zdravstveni sistem mora biti v službi ljudi in osredotočen na pacienta. Kot nujen pogoj za ohranitev kakovostne in dostopne oskrbe za vse poudarjajo krepitev javnega zdravstva ter dosledno regulacijo javnega in zasebnega dela v zdravstvu. Med ključnimi usmeritvami navajajo izboljšanje dostopnosti, finančno vzdržnost ter odgovorno in učinkovito vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Zdravstveni delavci po njihovem potrebujejo sodobne prostore in digitalizirane informacijske rešitve, kar omogoča hitrejšo, varnejšo in kakovostnejšo obravnavo pacientov. ZZZS želijo preoblikovati v aktivnega kupca in strateškega partnerja – ne le “pokrivalca stroškov”, temveč institucijo, ki kupuje čim več zdravja za vplačan denar.
1. Uvedba pravičnejšega obveznega zdravstvenega zavarovanja
  – Zahteva spremembo zakonodaje: DA
  – Zahteva dodatna javna sredstva: DA (predvsem za morebitne prilagoditve informacijskih rešitev)
  – Odgovorni organi: več ministrstev; usklajevanje v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Pri oblikovanju rešitve naj sodelujejo najmanj: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
2. Preoblikovanje delovanja ZZZS v smeri aktivnejšega kupca z okrepljenim nadzorom
  – Zahteva spremembo zakonodaje: DA (novela ZZVZZ)
  – Zahteva dodatna javna sredstva: NE
  – Odgovorni organ: Ministrstvo za zdravje
  Navajajo, da je novela ZZVZZ že vložena v Državnem zboru, vendar v tem mandatu žal ne bo obravnavana, zato jo želijo nadgraditi in ponovno vložiti na začetku naslednjega mandata.
3. Polna vzpostavitev zdravstvenih regij ter posodobitev vodenja in delovanja javnih zdravstvenih zavodov
  – Zahteva spremembo zakonodaje: DA (nov zakon)
  – Zahteva dodatna javna sredstva: NE
  – Odgovorni: Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z občinami, javnimi zdravstvenimi zavodi in drugimi deležniki.
4. Čimprejšnja implementacija Enotnega centralnega sistema naročanja
  – Zahteva spremembo zakonodaje: NE
  – Zahteva dodatna javna sredstva: DA (za dokončno implementacijo in izobraževanje uporabnikov)
  – Odgovorni: Ministrstvo za zdravje, ZZZS, NIJZ in vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti.
Levica / Vesna
Kot tri prioritetne ukrepe navajajo:
1. Ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka
  Obvezni zdravstveni prispevek bi ukinili in ga nadomestili s proporcionalno dajatvijo, in sicer v obliki dviga prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje.
2. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva
  Zavzemajo se za razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, ki bi ustrezala odločitvi ustavnega sodišča, da ima država pravico takšno razmejitev urediti.
3. Sprejem standardov in normativov v zdravstvu
  Podpirajo sprejem standardov in normativov, na podlagi katerih bi se realno ocenjevale obremenitve (tudi družinskih zdravnikov) ter pričakovana storilnost na drugih področjih.
Demokrati Anžeta Logarja
redlagajo tri sklope ukrepov s skupnim ciljem: prehod iz pasivnega administriranja v aktivno upravljanje zdravstvenega sistema po ciljih, podatkih in rezultatih. Poudarjajo, da javnega zdravstva ne rešujemo z več papirja, temveč z redom, upravljanjem in odgovornostjo – v korist pacientov in zaposlenih.
A) Razbremenitev primarne ravni in urgentne mreže (procesi, administracija, digitalizacija)
V prvih 24 mesecih bi:
– uvedli aktivno upravljanje delovnih procesov (jasna delitev nalog, standardi obremenitev, odprava podvajanj),
– sistemsko razbremenili administrativna bremena (prenos pooblastil, poenostavitev pravil ZZZS),
– uvedli digitalna orodja za upravljanje časa in dostopa (e-posveti, enotni klinični portali, glasovni vnos),
– okrepili referenčne in razširjene time ter one-stop-shop obravnavo,
– razbremenili urgentne centre z boljšim upravljanjem poti pacienta.
– Sprememba zakonodaje: NE
– Dodatna javna sredstva: DA (ciljno in pogojno)
– Odgovorni organ: Ministrstvo za zdravje, ZZZS
B) Nacionalno upravljanje čakalnih dob in kapacitet (ne le vodenje seznamov)
V prvih 24 mesecih bi:
– vzpostavili enoten nacionalni sistem upravljanja čakalnih dob,
– aktivno upravljali kapacitete (operacijske dvorane, diagnostika, ambulantni programi),
– uvedli normative učinkovitosti kot orodje upravljanja (ne kaznovanja),
– avtomatizirali uveljavljanje pravic pacienta.
– Sprememba zakonodaje: NE (izvedljivo v obstoječem okviru; možna dopolnitev za trajno ureditev pravic pacientov)
– Dodatna javna sredstva: NE
– Odgovorni organ: ZZZS, Ministrstvo za zdravje
C) Regionalno upravljanje zdravstvenega sistema z jasno odgovornostjo
V prvih 24 mesecih bi:
– vzpostavili zdravstvene regije kot upravljavske enote (ne le administrativno delitev),
– ustanovili regionalne zdravstvene svete in uprave, odgovorne za organizacijo storitev, kadrovsko načrtovanje, urgentno mrežo, diagnostiko in skupne nabave,
– uvedli upravljanje po rezultatih in primerljivost med regijami,
– vključili paciente v regijsko upravljanje in nadzor.
– Sprememba zakonodaje: DA
– Dodatna javna sredstva: NE
– Odgovorni organ: Ministrstvo za zdravje, regijske zdravstvene uprave
Mi, socialisti!
Navajajo tri ukrepe, pri čemer poudarjajo, kaj zahteva zakon in kaj je mogoče urediti s podzakonskimi akti.
1. Ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka in nadomestitev s progresivnim prispevkom
  Predlagajo progresivno ureditev, kjer se odmerni odstotek viša z višino dohodka.
  – Sprememba zakonodaje: DA
  – Dodatna javna sredstva: NE
  – Odgovorni: Državni zbor (zakon), predlagatelj zakona je lahko poslanska skupina ali Vlada.
2. Dvig meje glavarinskih količnikov, pri katerih lahko družinski zdravniki zavračajo paciente
  – Sprememba zakonodaje: NE (ureja se s podzakonskim aktom)
  – Dodatna javna sredstva: NE
  – Odgovorni: Vlada (Uredba o programih zdravstvenega zavarovanja).
3. Omejitev dvoživkarjenja med javnim in zasebnim sektorjem
  Zavzemajo se za izvedbeni akt, ki bi na ravni navodil za svete zavodov in direktorje omejil dvoživkarjenje. Navajajo, da je ustavno sodišče pritrdilo, da država lahko loči delo v javnem in zasebnem sektorju.
  – Dodatna javna sredstva: NE
  – Izvedba: takoj s podzakonskim aktom; za trajnejšo ureditev tudi zapis v zakon.
  – Odgovorni: Vlada (podzakonski akt) in Državni zbor (če se ukrep dodatno zakonsko uredi).
Pirati
1. Uvedba zakonsko določenih maksimalnih rokov za prvo obravnavo ter vzpostavitev centralnega sistema za naročanje. Ukrep bo zahteval sprejem nove zakonodaje ter dodatno financiranje infrastrukture.
2. Ustanovitev telesa zadolženega za poročanje o kakovosti in izidih zdravljenja pri izvajalcih. Ukrep zahteva sprejem nove zakonodaje ter dodatna financiranja.
3. Uvedba progresivnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Potrebna zakonodajna sprememba, ki pa ne predvideva novih stroškov.
NSi
- odprava škodljivih omejitev za delo zdravstvenih delavcev, ki jih je uvedla zloglasna novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je v enem delu že dokazano neustavna (sprememba zakonodaje je potrebna, dodatna javna sredstva niso potrebna, odgovoren organ: Ministrstvo za zdravje)
- vključitev vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti (tako državnih kot zasebnih izvajalcev) v skrajševanje čakalnih dob (sprememba zakonodaje je potrebna – ZZVZZ, dodatna javna sredstva niso nujno potrebna, je pa treba sedanja učinkoviteje porabiti, odgovoren organ: Ministrstvo za zdravje)
- upravljanje javnih zavodov po načelih korporativnega upravljanja z jasnimi cilji, odgovornostjo in merljivimi rezultati (sprememba zakonodaje je potrebna, dodatna javna sredstva so potrebna v manjšem obsegu – za možnost nagrajevanja, da lahko zavodi dobijo dobre menedžerje in zdravstvene delavce, odgovoren organ: Ministrstvo za zdravje)

Stranke smo zaprosili tudi za njihove zdravstvene volilne programe. Poslali so nam jih:

Demokrati Anžeta Logarja
Mi, socialisti!
Resni.ca

Cilj dogodka

Namen dogodka je spodbuditi odprt in odgovoren dialog o tem, kako zagotoviti bolj dostopno, pravično, vključujoče, varno in kakovostno zdravstvo.

Soočenje ni zamišljeno kot klasična predvolilna razprava, temveč kot priložnost za jasna stališča in odgovore na vprašanja, ki so za bolnike in njihove svojce ključnega pomena. V ospredju bo vloga pacientov kot enakovrednih partnerjev pri oblikovanju zdravstvenih politik.