V ponedeljek, 9. novembra 2026, je potekal spletni seminar v organizaciji pobude EU-X-CT, pri kateri sodeluje tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS).
EU-X-CT je neprofitna večdeležniška pobuda z več kot 150 sodelujočimi organizacijami, ki si prizadeva omogočiti čezmejno sodelovanje in izboljšati dostop bolnikov do kliničnih raziskav.
Klinična raziskava v tujini je lahko edina možnost
Možnosti za vključitev v klinične raziskave se med evropskimi državami močno razlikujejo, saj se večina raziskav izvaja v večjih zahodnoevropskih državah. Bolniki z življenjsko ogrožajočimi, redkimi ali ultraredkimi boleznimi se zato pogosto znajdejo v položaju, ko je klinična raziskava v tujini njihova edina preostala terapevtska možnost.
Čeprav je sodelovanje v klinični raziskavi v drugi državi teoretično mogoče, se bolniki srečujejo s številnimi administrativnimi, finančnimi, logističnimi in regulativnimi ovirami. Obstoječi zdravstveni sistemi in podporna infrastruktura namreč pogosto niso ustrezno pripravljeni na njihove potrebe.
Pobuda EU-X-CT zato:
ozavešča javnost in ključne deležnike o ovirah pri dostopu do kliničnih raziskav zunaj bolnikove matične države;
zbira in zagotavlja informacije o pravnih, regulativnih, finančnih in praktičnih vidikih čezmejnega vključevanja;
razvija in objavlja priporočila za izboljšanje dostopa do čezmejnih kliničnih raziskav.
V širših razpravah o povečanju privlačnosti Evrope za izvajanje kliničnih raziskav se poudarjata tudi skrajševanje postopkov odobritve v okviru uredbe o kliničnih preskušanjih ter povečevanje zmogljivosti evropskih kliničnih centrov za vključevanje bolnikov.
Tri poti do boljše dostopnosti
Panelisti so predstavili celovito strategijo izboljšanja dostopnosti kliničnih raziskav za evropske bolnike. Strategija temelji na treh pristopih:
uvajanju decentraliziranih elementov kliničnih raziskav;
odpiranju raziskovalnih mest v več državah;
sistemski ureditvi čezmejnega dostopa.
Decentralizacija pomeni, da se posamezne dejavnosti klinične raziskave izvajajo bližje bolniku ali neposredno v njegovem domačem okolju.
Takšen pristop temelji na priporočilih Evropske komisije, Evropske agencije za zdravila in nacionalnih regulatornih organov. Naročniki raziskav, med katerimi je pretežno farmacevtska industrija, morajo pri čezmejnih raziskavah z decentraliziranimi elementi skrbno preveriti nacionalne zahteve ter sodelovati s pristojnimi kontaktnimi točkami v posameznih državah članicah.
Drugi pristop spodbuja odpiranje raziskovalnih mest v več evropskih državah. Bolnikom bi bilo tako omogočeno sodelovanje znotraj njihovega zdravstvenega sistema, v maternem jeziku ter pod nadzorom nacionalnih pristojnih organov in etičnih komisij.
Kljub decentralizaciji in širitvi mreže raziskovalnih mest bodo obstajali primeri, ko določena terapevtska možnost v bolnikovi državi ne bo na voljo. Takrat je treba omogočiti dostop do ustreznega raziskovalnega mesta v drugi državi ter hkrati zagotoviti pravočasno zdravljenje in obvladljiva tveganja za bolnike in njihove skrbnike.
Posebna pozornost otrokom, mladostnikom in njihovim družinam
Na spletnem seminarju so sodelovali:
Delphine Heenen, ustanoviteljica organizacije KickCancer iz Belgije;
Ruth Ladenstein, predsedujoča odboru Evropske referenčne mreže za pediatrično onkologijo iz Avstrije;
Joop van Gerven, predsedujoči MTEC NedMec+ iz Nizozemske;
Carolina de la Fuente, predstavnica družbe Alexion AstraZeneca za področje redkih bolezni.
Panelisti so posebej poudarili pomen decentralizacije pri vključevanju otrok in mladostnikov v klinične raziskave. Pri tej skupini je treba poleg potreb bolnika upoštevati tudi velike logistične, finančne in organizacijske obremenitve njegovih staršev oziroma skrbnikov.
Sistemske rešitve morajo zagotoviti:
dostop do raziskave brez zmanjšanja zaščite bolnika;
razumno razmerje med pričakovanimi koristmi in bremenom sodelovanja;
povračilo upravičenih stroškov bolnikom in spremljevalcem;
pomoč pri administrativnih postopkih;
podporo pri organizaciji potovanja, nastanitve in nadaljnje zdravstvene obravnave.
Farmacevtska industrija poudarja predvsem pomen dostopnosti do kliničnih raziskav pod geslom #AccessMatters ter predstavlja praktične rešitve za sodelujoče bolnike in njihove svojce.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da morajo bolniki pred odločitvijo za sodelovanje prejeti celovite in razumljive informacije. Poznati morajo namen raziskave, mogoče koristi, tveganja, obremenitve in negotovosti. Pomembna so tudi realna pričakovanja glede mogočih izidov klinične raziskave.
Naslednji korak so skupne evropske smernice
Eden ključnih ciljev pobude EU-X-CT je priprava celovitih smernic za bolnike in izvajalce. Te naj bi poenostavile čezmejno vključevanje v klinične raziskave ter prispevale k varnejšemu in enakopravnejšemu dostopu do naprednih možnosti zdravljenja po vsej Evropi.