Zdravje ni strošek, ampak naložba v ljudi

Novo poročilo Healthcare investment and outcomes in Central and Eastern Europe 2026 (https://www.efpia.eu/media/ihyksu2g/healthcare-investment-and-outcomes-in-central-and-eastern-europe-2026.pdf) opozarja, da države srednje in vzhodne Evrope v zdravstvo še vedno vlagajo manj kot razvitejše zahodnoevropske države, kar se odraža tudi v slabših zdravstvenih izidih, daljšem čakanju na inovativna zdravila in večjem finančnem bremenu za paciente.

Poročilo primerja države srednje in vzhodne Evrope z državami EU4, torej Nemčijo, Francijo, Italijo in Španijo. Ugotavlja, da so javna vlaganja v zdravstvo v državah CEE leta 2023 v povprečju znašala 5,47 % BDP, v državah EU4 pa 8,17 % BDP. Razlika se sicer zmanjšuje, vendar počasi.

Ena od osrednjih ugotovitev poročila je močna povezava med javnimi vlaganji v zdravstvo in zdravstvenimi izidi prebivalstva. Države z višjimi javnimi vlaganji praviloma beležijo manj izgubljenih zdravih let življenja, merjenih z DALY. DALY pomeni število let zdravega življenja, izgubljenih zaradi bolezni, invalidnosti ali prezgodnje smrti. Nižji DALY pomeni boljše zdravstveno stanje prebivalstva.

Poročilo ugotavlja, da imajo države CEE v primerjavi z državami EU4 približno 41 % višji DALY in približno 137 % višjo preprečljivo oziroma ozdravljivo umrljivost. To pomeni, da ljudje v teh državah pogosteje izgubljajo zdrava leta življenja zaradi bolezni in smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti ali zdraviti z učinkovitim in pravočasnim zdravstvenim sistemom.

Slovenija med boljšimi v regiji

Slovenija v poročilu izstopa relativno ugodno. Po ravni javnih vlaganj v zdravstvo je nad povprečjem držav CEE, po kazalniku DALY pa sodi med države z boljšimi izidi v regiji.

Posebej pomemben je podatek, da Slovenija med državami CEE presega povprečje EU4 pri javni neto farmacevtski porabi na prebivalca. To kaže, da je dostop do zdravil v Sloveniji v primerjalnem smislu razmeroma močan del sistema.

Vendar to ne pomeni, da težav ni. Slovenija se, podobno kot druge evropske države, sooča s staranjem prebivalstva, rastjo kroničnih bolezni, pritiski na zdravstveno blagajno, čakalnimi dobami in vprašanjem pravočasnega dostopa do inovativnih terapij.

Poročilo opozarja, da pacienti v državah CEE bistveno počasneje dostopajo do novih zdravil kot pacienti v državah EU4. Med letoma 2020 in 2023 so pacienti v državah CEE v povprečju dobili povrnjeni dostop do 31 % novih zdravil, odobrenih pri Evropski agenciji za zdravila, medtem ko je bil ta delež v državah EU4 76 %.

Razlika ni le v številu dostopnih zdravil, temveč tudi v času. Povprečni čas od evropske odobritve zdravila do njegovega vključevanja v sistem povračila stroškov je v državah CEE znašal 705 dni, v državah EU4 pa 445 dni. Za paciente to pomeni zelo konkretno razliko: ali je sodobno zdravljenje dostopno pravočasno ali pa šele z večletnim zamikom.

Poročilo opozarja tudi na višji delež neposrednih plačil iz žepa pacientov v državah CEE. Ta plačila v regiji predstavljajo 22 % celotne zdravstvene porabe, v državah EU4 pa 15 %. Kadar mora pacient za storitve, zdravila ali pripomočke plačevati sam, se dostopnost zdravljenja zmanjša. To najbolj prizadene kronične bolnike, starejše, ljudi z nižjimi prihodki in vse, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje.

Pacienti morajo biti del razprave

Eden ključnih poudarkov poročila je, da zdravstvo ne sme biti razumljeno zgolj kot strošek. Bolj zdravo prebivalstvo pomeni manj prezgodnjih smrti, manj invalidnosti, večjo delovno aktivnost, večjo produktivnost in manjše dolgoročne pritiske na socialne sisteme.

To je še posebej pomembno zaradi demografskih sprememb. Poročilo napoveduje, da se bo delovno sposobno prebivalstvo v državah CEE do leta 2050 zmanjšalo za približno 12,9 milijona ljudi oziroma za 20 %. Ob staranju prebivalstva bo zato pravočasno vlaganje v zdravje še pomembnejše.

Poročilo predlaga več smeri ukrepanja: učinkovitejše upravljanje zdravstvenih sistemov, bolj predvidljivo financiranje zdravil, hitrejši dostop do inovativnih terapij, uporabo podatkov iz realnega življenja pri odločanju, zmanjševanje nepotrebnih administrativnih ovir ter močnejše preventivne programe.

Za paciente pa je bistvo preprosto: zdravstveni sistem mora omogočiti pravočasno, kakovostno in finančno dostopno zdravljenje.

ZOPS zato poudarja, da morajo biti pacienti vključeni v razprave o prihodnosti zdravstvenega sistema. Kazalniki, kot so DALY, dostop do zdravil, preprečljiva umrljivost in neposredna plačila pacientov, niso abstraktne številke. Za njimi so ljudje, njihove družine in leta življenja, ki jih lahko zdravstveni sistem pomaga ohraniti.

Vir: [*Healthcare investment and outcomes in Central and Eastern Europe 2026*](https://www.efpia.eu/media/ihyksu2g/healthcare-investment-and-outcomes-in-central-and-eastern-europe-2026.pdf).

Next
Next

Rare Barometer: 7 od 10 oseb, ki živijo z redkimi boleznimi, poroča o slabem duševnem zdravju