Pripombe k »Pravilniku o nadzoru kakovosti v zdravstvu«
2.7.2026
Pripombe k »Pravilniku o nadzoru kakovosti v zdravstvu«
(dopis MZ – številka 0070-60/2026/7 z dne 4.6.2026)
V skladu z vašim vabilom štev. 0070-60/2026/7 z dne 4.6.2026 vam pošiljamo Pripombe k Pravilniku o nadzoru kakovosti v zdravstvu.
Splošna opomba
Pravilnik je dobro zasnovan in dobrodošel korak k sistemskemu nadzoru kakovosti. Kot organizacija pacientov pozdravljamo njegovo sprejetje. Naši predlogi ne posegajo v temeljno strukturo pravilnika, temveč jo dopolnjujejo z vidikom, ki je v slovenskem zdravstvenem sistemu še vedno premalo zastopan pacient kot aktiven deležnik kakovosti, ne le prejemnik storitev.
1. 3. člen
Med izrazi bi bilo smiselno dodati definicijo "izkušnje pacienta" ali "izid, pomemben za pacienta" (patient-reported outcome), saj so ti vidiki kakovosti zdravstvene obravnave pogosto spregledani pri nadzoru, ki se osredotoča pretežno na klinične in procesne kazalnike.
2. 4. člen, 3. odstavek
Med merila za pripravo programa rednih nadzorov bi bilo smiselno vključiti tudi sistematično zbrane podatke o izkušnjah pacientov (prej omenjena dopolnitev k 3. členu) (npr. rezultate anket o zadovoljstvu, poročila zastopnikov pacientovih pravic, podatke iz pacientskih organizacij), ne le predloge posameznikov iz pete alineje 37. člena zakona.
Trenutna formulacija omenja "predloge pacientov" kot eno od meril, kar je dobro, a ostaja pasivno, saj pacienti predlagajo, agencija pa presodi. Aktivnejše vključevanje zbranih podatkov o izkušnjah bi okrepilo sistemski vidik nadzora.
3. 6. člen, 2. odstavek
Predlagamo, da lahko predlagajo člane komisij s posameznih strokovnih področij poleg zbornic ali strokovnih združenj tudi nevladne organizacije pacientov in uporabnikov zdravstvenih storitev, ki delujejo tudi na področju varstva pravic pacientov, kakor tudi zastopniki pacientovih pravic in Varuh človekovih pravic. Vsi navedeni so v nenehnem stiku s pacienti in dobro poznajo tudi strokovnjake s posameznih strokovnih področij, ki niso nujno samo zdravniki ali medicinske sestre. Po Zakonu o duševnem zdravju osebe, ki so obravnavane v bolnicah ali VVZ izberejo tudi zagovornike, ki prav tako dobro poznajo razmere na področju duševnega zdravja, pri katerih se pogosto pojavljajo problemi varovanja pravic teh oseb v zaprtih oddelkih. Predlagamo, da JAKZ sestavi listo zunanjih strokovnjakov za sodelovanje pri delu komisij za izvedbo nadzora po vzoru liste sodnih izvedencev, ki opravljajo svoje delo na področju pravosodja.
V sestavi vsake komisije za izvedbo nadzora bi moral obveznosti sodelovati najmanj en član, predstavnik organizacij pacientov, ki ga predlaga Zveza organizacij pacientov Slovenije ali druga organizacija pacientov na poziv JAKZ.
To je v skladu s smernicami EU na področju vključevanja pacientov v zdravstvene politike in z načeli, ki jih podpira tudi Evropska koalicija Europa Donna.
4. 9. člen
1. odstavek
Predlagamo, da se v končno poročilo komisije obvezno vključi ocena vplivov ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti na paciente in ne le na delovne procese ali izvajalce. Trenutno poročilo opisuje pomanjkljivosti z vidika izvajalca; glas pacienta v poročilu ni strukturno prisoten.
10. odstavek
Predlagamo, da se za besedami »v odzivnem poročilu« črta beseda »lahko«. Menimo, da mora izvajalec v vsakem primeru poročati agenciji tudi o izvedbi priporočil iz poročila, saj priporočila pomenijo pomembno orodje za izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, na podlagi katerega agencija spremlja uresničevanje njenih priporočil.
13. odstavek
Letno poročilo (10. člen) in povzetki zaključenih nadzorov bi morali biti dostopni in razumljivi za splošno javnost in paciente, ne le za strokovne deležnike. Predlagamo obveznost priprave povzetka v jasnem, nestrokovnem jeziku (t. i. plain language summary).
14. odstavek:
Predlagamo, da se črta beseda »lahko«, saj je nujno, da agencija obvezno posreduje predlagatelju informacijo o zaključku postopka nadzora in sprejetih ukrepih, ki ga je agencija uvedla na podlagi prijave posameznega predlagatelja. Beseda »lahko« omogoča arbitrarno presojo agencije, kateremu predlagatelju bo agencija poslala informacijo o zaključku nadzora in kateremu ne, za kar ni nobenih utemeljenih razlogov. Predlagatelj mora obvezno prejeti informacijo o zaključku postopka nadzora in sprejetih ukrepih .
Nov 15. odstavek:
Predlagamo, da se v 9. člen vključi nov 15. odstavek, ki bi se glasil:
»Agencija na svoji spletni strani objavi povzetek končnega poročila in informacijo o sprejetih ukrepih z upoštevanjem določb 13. odstavka.«
Utemeljitev: Menimo, da je javna objava povzetka končnega poročila in informacije o sprejetih ukrepih zelo pomembna zaradi stalnega povečevanja odgovornosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti za izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. Javna objava zagotavlja tudi nujen nadzor širše javnosti nad kakovostjo in varnostjo zdravstvene obravnave, ki je tudi eden od pogojev za uresničevanje pravice pacientov do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev.
5. 10. člen
Med vsebino letnega poročila bi bilo smiselno dodati tudi podatke o tem, v kolikšni meri so bile upoštevane izkušnje in predlogi pacientov pri načrtovanju in izvajanju nadzorov kot element preglednosti in odgovornosti do pacientov.
6. 11. člen, nov 3. odstavek
Predlagamo, da se doda v 11. člen nov 3. odstavek, ki bi se glasil:
»Svet agencije določi s pravilnikom merila za določanje stroškov dela zunanjih članov komisije, vključno s plačilom in povračili stroškov.«
Utemeljitev: Menimo, da mora Agencija za izvajanje nalog pri rednih in izrednih nadzorov angažirati ustrezno usposobljene strokovnjake različnih profilov, ne samo zdravnike in medicinske sestre. Za zahtevnejše izredne nadzore bo morala Agencija angažirati tudi tuje strokovnjake, ker je v določenih primerih težko pridobiti domače strokovnjake zaradi konflikta interesov. V kolikor agencija ne bo zagotavljala primerno plačevanje strokovnjakov – članov komisij za izredne nadzore, je realno pričakovati resne težave pri pridobivanju domačih in še posebej tujih strokovnjakov.
Predlagamo, da agencija pripravi prvi letni program rednih nadzorov kakovosti že za leto 2026 in sicer najkasneje do 31.7.2026. Menimo, da je nesprejemljivo, da agencija ne bi izvajala rednih nadzorov skoraj 2 leti po sprejemu ZZKZ, za kar nima zakonite podlage in pomeni kršitev njenih dolžnosti.
7. 12. člen, nov 2. odstavek
Predlagamo, da se v 12. členu doda nov 2. odstavek, ki bi se glasil:
»Svet agencije sprejme metodološka navodila iz 8. člena tega pravilnika najkasneje do 30.9.2026.«
Utemeljitev: V sprejetem pravilniku ni določen rok za sprejem metodoloških navodil iz 8. člena pravilnika, kar je osnovni pogoj za začetek izvajanja rednih in izrednih nadzorov. Zato je nujno določiti rok za sprejem omenjenih metodoloških navodil.
Predsednik
Mihael Cigler
