Posvet o zdravstveni pismenosti 16.11.2023

Raziskujem ● Sprašujem ● Sodelujem

Posvet o zdravstveni pismenosti

16.11.2023, ob 11h, za vsa društva pacientov

 

Zdravstvena pismenost je sposobnost razumeti, uporabiti in oceniti zdravstvene informacije, da bi lahko sprejeli informirane odločitve o svojem zdravju. Vključuje sposobnost iskanja, razumevanja in vrednotenja zdravstvenih informacij, komuniciranja z zdravstvenimi delavci in sodelovanja pri lastnem zdravstvenem načrtovanju.

 

Kaj nam prinaša zdravstvena pismenost?

·       Razumevanje zdravstvenega stanje in možnosti zdravljenja

·       Sprejemanje informiranih odločitev o našem zdravju

·       Učinkovitejše komuniciranje z zdravstvenimi delavci

·       Zmožnost sodelovanja pri zdravstvenem načrtovanju

·       Izboljšanje našega splošnega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja

 

Zdravstvena pismenost je veščina, ki jo lahko usvojimo. Kako jo izboljšati in primeri iz prakse bodo glavna tema našega naslednjega posveta, pri čemer vas vljudno vabimo k dialogu in aktivni udeležbi.

Program z razširjeno vsebino, s pomočjo katere si boste lahko že vnaprej pripravili vaša vprašanja v povezavi s temo, vam posredujemo po prazničnih dneh.

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu, ki bo potekal v četrtek, 16. novembra 2023, v prostorih ZOPS na Trubarjevi 65 v Ljubljani, med 11. in 13. uro, sledilo bo druženje. Vašo prijavo pošljite na: PRIJAVA. V kolikor se posveta ne boste mogli udeležiti, nam prosimo sporočite vašo odjavo vsaj 24 ur pred dogodkom. Za več informacij smo vam na voljo na telefonski številki: 030/646-099, Maja Košir.

 

PROGRAM

11:00 – 11:20: Uvod v posvet

11:20 – 11:40: Sodelovanje in povezovanje za izboljšanje zdravstvene pismenosti pacientov. Sanja Vrbovšek, zdravstvena sociologinja in diplomirana medicinska sestra, je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Dela na razvoju in upravljanju Programa integrirane preventive kroničnih bolezni za odraslo populacijo, ki se izvaja na primarni ravni zdravstvenega varstva ter na različnih projektih s področja integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih in zdravstvene pismenosti. Kot raziskovalka sodeluje v akcijski mreži Svetovne zdravstvene organizacije za merjenje populacijske in organizacijske zdravstvene pismenosti.

Zdravstvena pismenost pomembno vlogo igra tako za posameznika kot za družbo kot celoto. Ob obilici zdravstvenih informacij in njihovemu vse hitrejšemu širjenju zmožnost njihovega razumevanja, interpretacije in uporabe postaja vse pomembnejša. V tem kontekstu je za izboljšanje zdravstvene pismenosti, pa tudi zmanjševanja neenakosti v zdravju, ključnega pomena sodelovanje in povezovanje med različnimi sektorji, strokovnjaki, organizacijami, pacienti. Skupna prizadevanja tako lahko vodijo k sprejemanju boljših odločitev, povezanih z zdravjem, in k bolj zdravim skupnostim.

11:40 – 12:00: Oseba s KVČB med odločevalci in bolnikom expertom. Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB). Karierno pot na Medicinski fakulteti v Ljubljani je zaključila pred nekaj leti in sedaj v Društvu KVČB, kateremu predseduje od leta 2010, svoj čas, energijo in znanje namenja izobraževanju oseb s KVČB.

V Društvu za KVČB se zavedamo kako zelo pomembno je znanje in poznavanje bolezni za obolele. Izobražen bolnik lažje sodeluje pri zdravljenju in sprejema odločitve, ki mu pomagajo pri spoprijemanju s kronično boleznijo. Zavedamo se tudi, da je lahko le izobražen - opolnomočen bolnik - bolnik expert tisti, ki je enakovreden partner pri zdravljenju in vodenju svoje bolezni. V Društvu za KVČB zato namenjamo veliko pozornosti izobraževanju svojih članov. V ta namen organiziramo Šole za osebe s KVČB, otroške tabore in poletne in zimske tabore za mladostnike.

12:00 – 12:20: Podatki in redke bolezni. dr. Tanja Zdolšek Draksler, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan, med drugim aktivna na področju digitalnega zdravstva. Posebej se ukvarja z upravljanjem podatkov v povezavi z redkimi boleznimi ter uporabo metod umetne inteligence in podatkovne znanosti na področju redkih bolezni. Aktivno je vključena v skupnost redkih bolezni na evropski in globalni ravni. Je tudi ustanoviteljica in predsednica uprave ustanove IDefine Europe.

Podatki in uporaba novih tehnologij so ključni za t.i. digitalno zdravstvo, ki ga želimo imeti. Vendar osnovo za ta prehod predstavlja digitalna in zdravstvena pismenost vseh vpletenih, še posebej na strani pacientov. Redke bolezni so primer, kjer so podatki ključni in razumevanje le-teh še posebej pomembno.

Pomen vizualizacije podatkov. dr. Alenka Guček, raziskovalka na Inštitutu Jožefa Stefana, na odseku za umetno inteligenco. Njeno delo zajema so-načrtovanje modelov umetne inteligence in razvoj raziskovalnih vizualnih orodij, ki bodo služili končnemu uporabniku. Na Univerzi v Uppsali predava predmet vizualizacija podatkov.

Vizualizacija podatkov je pomemben del zdravstvene pismenosti, saj omogoča lažje razumevanje kompleksnih zdravstvenih informacij. S preglednimi grafikami in diagrami lahko bolniki bolje razumejo svoje zdravstvene podatke in odločitve o zdravljenju. Pomaga tudi strokovnjakom pri analizi in komunikaciji rezultatov raziskav ter boljšem upravljanju zdravstvenih sistemov.

12:20 – 13:00: Razprava po skupinah in pogovor o zaključkih posveta

13.00 – 14.00: Druženje

 

Dogodek bo vodila mag. Slavka Brajović Hajdenkumer. Po 15 letih radijskega in televizijskega novinarstva se je zapisala komunikacijam v zdravstvu. Izkušena komunikatorka zdravja, zdravstva in zdravstvenih sistemov zadnjih sedem let profesionalno sodeluje z različnimi deležniki v zdravstvu. To ji omogoča poglobljeno razumevanje mnogoterih izzivov snovalcev in izvajalcev zdravstvenih politik, zagovornikov bolnikov ter industrije. Odlikujejo jo analitična misel, spretno pero in utemeljena beseda. 

 

Organizator: Zveza organizacij pacientov Slovenije

Pokrovitelj: Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ

Previous
Previous

Zdravje in varstvo – nova družbena pogodba – da ali ne?!

Next
Next

Poročilo o Svetovnem dnevu varnosti pacientov